Medtem ko svet pozna **Tadeja Pogačarja** po njegovih dih jemajočih napadih na gorskih vzponih in mirni prevladi na največjih kolesarskih dirkah, se le redki zavedajo, da ima dvakratni prvak Tour de France še eno strast, ki mu prinaša veselje tudi zunaj kolesarjenja – **kuhanje**. V nedavnem intervjuju je slovenski superzvezdnik spregovoril o svoji ljubezni do preživljanja časa v kuhinji in pojasnil, kako mu kuhanje daje ravnovesje, mir in občutek ustvarjalnosti, ki dopolnjuje njegovo življenje profesionalnega športnika.
»Zame je kuhanje kot terapija,« je Pogačar povedal s toplim nasmehom. »Ko ne treniram ali tekmujem, rad preživljam čas v kuhinji in eksperimentiram z novimi recepti. Pomaga mi, da se sprostim in odvrnem misli od kolesarjenja. To je nekaj, zaradi česar se počutim srečnega in domačega.«
Razkritje bo morda presenetilo nekatere oboževalce, ki kolesarjevo življenje povezujejo z nenehnim treningom, okrevanjem in potovanji. Za Pogačarja pa kuhanje ni le hobi – je globoko oseben pobeg. Opisal je, kako mu proces priprave hrane omogoča, da upočasni, se osredotoči na podrobnosti in uživa v zadovoljstvu ustvarjanja nečesa iz nič.

Pogačar je tudi razkril, da se je njegova ljubezen do kuhanja razvila na začetku kariere, ko je začel živeti sam in si je moral med treningi v različnih državah pripravljati lastne obroke. Sčasoma je to postala prava strast – tista, ki še naprej raste, ko potuje po svetu.
»Včasih sem začel preprosto – testenine, riž, omlete,« se je zasmejal. »Potem pa sem začel gledati videoposnetke in se učiti od kuharjev, zlasti o tem, kako pripraviti zdrave obroke, ki so tudi odličnega okusa. Zdaj rad preizkušam nove jedi iz različnih kultur, kjer koli že tekmujem.«
Zasluge za to, da je delil in spodbujal svojo strast, pripisuje svoji punci **Urški Žigart**, ki je tudi profesionalna kolesarka. »Urška je vsekakor boljša peka,« je priznal. »Pripravlja neverjetne sladice. Rada kuhava skupaj, ko sva doma – to je eden redkih trenutkov, ko se oba popolnoma sprostiva. Lepo je nekaj skupaj pripraviti, jesti in se pogovarjati o življenju onkraj kolesarjenja.«
Skupno zanimanje para za hrano je postalo del njune rutine izven sezone, v prostem času pa pogosto eksperimentirata z novimi recepti. Od tradicionalnih slovenskih jedi do jedi, navdihnjenih s sredozemskim pridihom, je njuna kuhinja postala ustvarjalno igrišče. »Uživava v pripravi preprostih, zdravih obrokov – dobrega olivnega olja, sveže zelenjave in včasih kozarca vina,« je z nasmehom povedal Pogačar. »Gre za ravnovesje.«
Zanimivo je, da Pogačar vidi podobnosti tudi med kuhanjem in dirkanjem. »Oboje zahteva osredotočenost in potrpežljivost,« je dejal. »Če recept pripraviš na hitro, ne izpade prav – tako kot v kolesarstvu, kjer sta čas in priprava vse. In ko se vse skupaj sestavi, je občutek tako nagrajujoč.«
Navijači, ki Pogačarja spremljajo na družbenih omrežjih, so občasno videli kanček njegove kulinarične plati, pa naj bo to doma pripravljen obrok ali sproščena večerja z Urško po dolgi sezoni. Ti majhni trenutki odražajo drugačno plat tega ostrega tekmovalca – tisto, ki ceni toplino, preprostost in ustvarjalnost prav toliko kot tekmovanje.
Med pripravami na naslednjo sezono Pogačar pravi, da bo kuhanje še naprej del njegove rutine okrevanja in duševnega ravnovesja. »Ohranja me prizemljenega,« je dejal. »Ko sem v kuhinji, ni pomembno, koliko dirk sem zmagal – sem samo jaz, sestavine in veselje do ustvarjanja nečesa z ljubeznijo.«
Za kolesarja, ki je že osvojil nekatere največje kolesarske gore, je osvežujoče videti, da **Tadej Pogačarjev pravi recept za srečo** ne vključuje le zmage – ampak tudi doma pripravljen obrok, ki ga deli s tistimi, ki ga ima rad.
Leave a Reply