
Medtem ko se Tadej Pogačar pripravlja na morebitno peto zaporedno zmago na Il Lombardii, kolesarski svet to spremlja z občutkom strahospoštovanja in pričakovanja. S štirimi zmagami na svojem računu je slovenski zvezdnik zdaj tik pred tem, da preseže zgodovinski rekord Fausta Coppija, kar bi še dodatno utrdilo njegovo mesto med največjimi v zgodovini tega športa. Primerjave z legendarnim **Eddyjem Merckxom**, ki velja za največjega kolesarja vseh časov, so vse glasnejše. In zdaj je spregovoril tudi sam Merckx.
Pogačar in senca veličine
Pri komaj 27 letih je Pogačar dosegel tisto, kar mnogi kolesarji lovijo celo kariero – več naslovov na Tour de France, zmage na Monumentu in popolno prevlado na različnih terenih. Il Lombardia pa je postala njegovo osebno kraljestvo. Štiri zaporedne zmage so ga že postavile med nesmrtne kolesarje.
S petim naslovom bi presegel legendarnega Fausta Coppija in vstopil na ozemlje, ki ga v več kot stoletju dirkanja še ni dosegel.
Merckx odgovarja: »Rekordi so narejeni zato, da se podirajo«
Ko so ga vprašali o primerjavah med njim in Pogačarjem, je **Eddy Merckx** odgovoril s ponižnostjo in občudovanjem.
> **»Nikoli se nisem bal, da bi kdo podrl moje rekorde,« je dejal Merckx.
> **»Rad bi videl, da ta nova generacija ustvarja svoje legende. Če Pogačar osvoji pet naslovov Lombardije, si zasluži vso pohvalo.«
Ta izjava iz filma »Kanibal« ima ogromno težo. Namesto da bi varoval svojo zapuščino, Merckx pozdravlja razvoj športa in sprejema vzpon novih prvakov, kot je Pogačar.
Mentalnost prvaka: Pogačarjevo spoštovanje zgodovine
Kljub priznanju Pogačar ostaja prizemljen. Spoštuje preteklost kolesarstva, vendar ne tekmuje zaradi statistike.
> **»Ponosen sem, da me omenjajo z imeni, kot sta Merckx in Coppi,« je dejal Pogačar.
> **»Vendar ne štejem rekordov. Tekmujem, ker to obožujem. Če zmagam peti, bo to za mojo ekipo, moje navijače in lepoto tega športa.«**
Stare legende proti novi dobi
Z Merckxovim blagoslovom se primerjava med preteklostjo in sedanjostjo spremeni iz rivalstva v spoštovanje. Merckx je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prevladoval v kolesarstvu. Pogačar piše svojo zgodbo v dvajsetih letih 21. stoletja – dobi, ki je hitrejša, bolj konkurenčna in polna novih zvezd, kot so **Remco Evenepoel**, **Jonas Vingegaard** in **Wout van Aert**.
Merckx je ponosno priznal to novo dobo:
> **»Današnji kolesarji se soočajo z drugačnim svetom – več znanosti, več strategije, več tekmecev. Če bodo podrli naše rekorde, to pomeni, da je kolesarjenje živo.«**
Pot do petice
Pogačarjev izziv na Il Lombardii bo ogromen. Naporna 240 km dolga proga, težki vzponi, kot sta Passo di Ganda in Madonna del Ghisallo, in hudi tekmeci – zlasti **Remco Evenepoel** – zagotavljajo, da ni ničesar zagotovljenega. Če pa je kdo pokazal srce, taktiko in pogum, da je storil nepredstavljivo, je to Pogačar.
Zapuščina v gibanju
Ne glede na to, ali bo dosegel petico ali ne, je Pogačar že sprožil zlato dobo v kolesarstvu. In z Merckxovo javno podporo ne nosi le sanj današnjega časa, temveč tudi blagoslov včerajšnjih največjih.
Leave a Reply