V svetu profesionalnega kolesarstva le malo imen sije bolj kot **Tadej Pogačar**, slovenski fenomen, znan po svoji neomajni odločnosti in izjemnem talentu. Toda za rumenimi majicami, zmagami in svetovnim priznanjem Pogačar pogosto opominja svet na eno preprosto resnico: **njegova največja moč ne izvira iz slave, temveč iz družine**.
V nedavnem razmišljanju o svoji poti je dvakratni prvak Toura de France spregovoril o močni vlogi, ki so jo imeli njegova mati, oče in bratje in sestre pri oblikovanju športnika in osebe, v katero se je spremenil.
»Vse, kar sem dosegel, se je začelo z mojo družino,« je dejal Pogačar. »Moja mama je bila tam za vsako zgodnje jutro, vsako razočaranje, vsake sanje. Naučila me je ostati ponižen, ne glede na to, kako visoko se povzpnem.«
Pogačar, ki je odraščal v podpornem gospodinjstvu v **Komendi v Sloveniji**, se je njegova strast do kolesarstva začela že v mladih letih. Starša sta že zgodaj prepoznala njegovo ljubezen do športa in sta se neštetokrat žrtvovala – vozila sta ga na dirke, kupovala rabljena kolesa in ga spodbujala v dežju.
Materina vera, ki ni nikoli omahnila
Pogačar pogosto poudarja materino čustveno podporo kot ključ do njegove odpornosti. Ni bila le gledalka – bila je njegov motivator, tolažnica in tiha trenerka.
»Ko sem izgubil, me ni nikoli vprašala: ‘Zakaj nisi zmagal?’ Rekla je le: ‘Si dal vse od sebe?’ Ta miselnost je zame spremenila vse,« se je spominjal.
Njene besede so ga naučile, da je trud pomembnejši od rezultatov, načelo, ki ga še vedno vodi skozi pritiske velikih turnej in globalnih pričakovanj.
Družinske vrednote na svetovnem odru
Kljub svoji slavi Pogačar ostaja globoko zakoreninjen v vrednotah, ki mu jih je vcepila družina – spoštovanje, ponižnost in hvaležnost. Tisti, ki ga dobro poznajo, govorijo o prvaku, ki si še vedno vzame čas za družinske večerje, se vrača v svoj otroški dom in nikoli ne pozabi svojih začetkov.
»Oče mi je pokazal trdo delo. Mama mi je pokazala srce. Skupaj sta mi pokazala, kako izgleda prava moč,« je dejal.
Podpora skozi zmage in poraze
Ne glede na to, ali prečka ciljno črto v rumenem ali okreva po zlomljenem srcu na cesti, Pogačar pravi, da ga družina drži pri tleh. Med neuspehi – kot je bil poraz na Tour de France ali poškodbe – mu je družina služila kot opomnik, da ljubezen ni odvisna od zmage.
»Spominjajo me, da nisem samo kolesar. Sem sin, brat, partner. To mi daje ravnovesje,« je povedal.
Zapuščina, ki jo želi prenesti naprej
Medtem ko se Pogačar pripravlja na prihodnje izzive in sprejema naslednje poglavje življenja z zaročenko **Urško Žigart** in njunim pričakovanim otrokom, upa, da bo prenesel iste lekcije, ki jih je prejel.
»Če bom kdaj postal oče, želim svojim otrokom dati tisto, kar so mi dali starši – vero, potrpežljivost in brezpogojno podporo.«
Onkraj prvenstev: Poklon družini
Čeprav trofeje krasijo njegovo vitrino in rekordi polnijo njegovo kariero, Pogačar vztraja, da je največja zmaga spoznanje, da je svojo družino naredil ponosno.
»Jaham zase, za svojo ekipo, predvsem pa zanje. Vsako ciljno črto jih nosim s seboj.«
Leave a Reply