**Tadej Pogačar**, eden najbolj slavnih kolesarskih športnikov, je s potezo, ki se je dotaknila src po vsem svetu, dokazal, da veličina sega daleč preko stopničk. Slovenski superzvezdnik je **ves svoj denar od nagrad s svetovnega prvenstva v cestnem kolesarstvu UCI**, skupaj z znatnim delom svojih **sponzorskih prihodkov**, doniral za izgradnjo **150 hiš za brezdomce v Sloveniji** – dejanje sočutja, ki je osupnilo tako športni svet kot njegovo domovino.
26-letnik, znan po svoji prevladi na kolesu in ponižnosti zunaj njega, je razkril, da je bila pobuda globoko osebna. »**Ko sem bil otrok, sem videl njihovo bolečino in nihče je ni počel,**« je dejal Pogačar med tiskovno konferenco, zadrževal čustva. „**Nihče si ne zasluži živeti na ulici. Če lahko to spremenim, četudi za nekaj družin, sem že zmagal na nečem večjem od katere koli dirke.**“
Prvak z zlatim srcem
Pogačarjeva velikodušnost je eno najizjemnejših dejanj filantropije v sodobnem športu. Njegova odločitev, da donira milijone evrov za boj proti brezdomstvu, ni le navdihnila njegovih oboževalcev, temveč je sprožila tudi širši pogovor o odgovornosti, empatiji in moči vpliva.
Za mnoge to dejanje ni presenetljivo. Pogačar je že dolgo znan po svoji skromnosti kljub ogromnemu uspehu. Rodil se je v majhnem slovenskem mestu **Komenda** in odraščal v delavski družini, ki je cenila trdo delo, ponižnost in sočutje. Njegov vzpon od tihega najstnika, ki je kolesaril po slovenskih podeželju, do dvakratnega prvaka **Tour de France**, je bil legendaren – a njegova najnovejša gesta razkriva globljo dimenzijo njegovega značaja.
S poti do resničnih sprememb
Projekt bo po poročanju lokalnih medijev upravljan v partnerstvu med **Fundacijo Tadeja Pogačarja** in **slovenskimi dobrodelnimi organizacijami za stanovanja**. Gradnja se je že začela v izbranih regijah, ki jih je revščina najbolj prizadela, zlasti na obrobju Ljubljane in v manjših podeželskih skupnostih.
Vsaka od 150 hiš bo nudila zavetje, osnovne komunalne storitve in podporne storitve, ki bodo prebivalcem pomagale pri obnovi njihovega življenja. »To niso le stavbe,« je dejal tiskovni predstavnik fundacije. »So simboli dostojanstva in upanja. Tadej je želel, da bi vsaka hiša ljudi spominjala, da nekdo verjame vanje.«
Novica je požela pohvale po vsem svetu. Kolegi kolesarji, športne organizacije in navijači so preplavili družbena omrežja z občudovanjem. »On je prava stvar,« je zapisal eden od oboževalcev na X (prej Twitter). »Ni le prvak na kolesu, ampak prvak človeštva.«
Vračanje koreninam
Pogačarjeva zavezanost pomoči drugim je bila vedno vidna, a ta pobuda jo dviguje na novo raven. Slovenija, čeprav uspešna evropska država, se sooča z vse večjimi izzivi na področju stanovanj in revščine. Zaradi naraščajočih življenjskih stroškov si je veliko družin z nizkimi dohodki težko zagotovilo stabilno stanovanje.
»**To je moj dom in želim si, da bi imel vsak otrok tukaj enak občutek varnosti, kot sem ga imel jaz, ko sem odraščal,**,« je dejal Pogačar. »Kolesarjenje mi je dalo svet, a nikoli ne bom pozabil, kje se je vse začelo.«
Poudaril je tudi, da ta projekt ni bil enkratno dejanje velikodušnosti, temveč začetek dolgoročne misije. Že potekajo razprave o načrtih za širitev pobude prek korporativnih partnerstev in sodelovanja z vladami za reševanje problema brezdomstva po vsej državi.
Več kot medalje
Medtem ko večina športnikov lovi naslove, rekorde in pogodbe, se zdi, da Pogačar lovi nekaj bolj smiselnega – **namen**. Njegova odločitev, da poda svoj težko prisluženi denarni nagradni sklad, odraža njegovo prepričanje, da uspeh pomeni malo, če se ga ne deli.
»Ta denar bi lahko zlahka obdržal, investiral ali uporabil zase,« je dejal **Robby McEwen**, upokojeni kolesar in komentator. „Namesto tega je svojo slavo uporabil za oprijemljivo spremembo. Tega se ne da naučiti – to prihaja iz srca.“
Pogačarjevo dejanje prijaznosti je resnično sprožilo primerjave z drugimi velikimi humanitarci v športu – osebnostmi, kot so Roger Federer, Marcus Rashford in Lewis Hamilton – ki so vsi izkoristili svoj uspeh za ustvarjanje sprememb.
Zapuščina onkraj kolesa
Medtem ko svet ploska njegovi nesebičnosti, Pogačar ostaja prizemljen. „**Ciljna črta ni konec; tam se odločiš, kaj boš storil naprej,**“ je dejal. „Zmagovanje na dirkah je neverjeten občutek, pomoč ljudem pa se zdi večna.“
To je občutek, ki popolnoma povzema njegovo filozofijo – filozofijo, ki nas spominja, da se prava veličina ne meri z medaljami ali denarjem, temveč z življenji, ki se jih dotaknemo na poti.
Ko sonce zahaja nad Slovenijo in se začnejo dvigati prvi temelji teh 150 domov, je eno gotovo: **Tadej Pogačar je
Leave a Reply